Cobiss tag

Družboslovne razprave, Vol. XXXIII - 2017, Številka 85

, , strani: 5-14

Uvodnik gostujočih urednikov

pdf icon Celoten članek | quote icon Izvozi članek | permalink icon Povezava na ta članek

, strani: 15-34

Članek raziskuje, kako so slovenske postsocialistične elite s sprejetjem novih nacionalnih simbolov redefinirale slovenski kolektivni spomin in nacionalno identiteto v luči sprememb, povezanih z razpadom socialistične ideologije, Jugoslavije in z ustanovitvijo samostojne države Slovenije. Z osredotočanjem na legitimiziranje državnih simbolov kot reprezentacij nacije analiziram redefinicijo slovenskih nacionalnih simbolov po letu 1991. Predlogi za spremembo zastave, grba in državne himne kažejo, da je slovenski »nacionalni« spomin redefiniran kot dominantni »državni« spomin, kar ima za posledico nacionalizirajoče prakse in politike. KLJUČNE BESEDE: Jugoslavija, kolektivni spomin, nacionalni simboli, Slovenija, zastava

pdf icon Celoten članek | quote icon Izvozi članek | permalink icon Povezava na ta članek

, strani: 35-50

Članek raziskuje, kako umetnika Marina Abramović in Mladen Miljanović dojemata in uporabljata termina Balkan in Evropa kot okvira za razumevanje postkomunistične tranzicije v državah nekdanje Jugoslavije. Reprezentacije poganskih spolnih obredov Marine Abramović v delu v Balkanska erotična epika (2005) in nagrobne gravure v Miljanovićevem Vrtu zemeljskih radosti (2013) zajemajo tisto, kar sem opisal kot »polovične tradicije«: kulturne prakse, ki problematizirajo normativno teleologijo Balkana. »Polovične tradicije« se od primitivizma premikajo proti civilizaciji Evrope in hkrati delujejo kot parodija nacionalistične ponovne iznajdbe tradicije. S poudarkom na »polovičnih tradicijah« kot simbolu postkomunistične tranzicijske države in motečemu stranskemu produktu tranzicije Abramovićeva in Miljanović kritizirata etnonacionalistične politike smrti in spolnosti ter izražata neko »vmesno« časovnost, ki moti teleologijo tranzicije. KLJUČNE BESEDE: Abramović, Miljanović, umetnost, tradicija, tranzicija, nacionalizem

pdf icon Celoten članek | quote icon Izvozi članek | permalink icon Povezava na ta članek

, , strani: 51-72

Članek raziskuje konstrukcijo identitete skozi družbenosimbolne pomene razprav o cirilici, ki so se odvijale v hrvaškem javnem diskurzu. Osredotoča se na razprave, zapisane na različnih hrvaških internetnih portalih, ki so se osredotočale na temo »cirilice kot simbola«. V analizo so bila zajeta besedila, nastala med letoma 2013 in 2015, v katerih so se na simbolni ravni odvijale razprave o (a) identiteti in pripadnosti, (b) kolektivnem spominu nedavne preteklosti in (c) pravicah manjšin. Simbolni pomen cirilice so konstruirali in uporabljali politiki, profesionalci, različne organizacije, navadni ljudje v različnih kontekstih in z različnimi cilji: od delegitimiziranja političnih akterjev in propagiranja sovražnosti oziroma sprave do oblikovanja »uporabnih« preteklosti in utrjevanja kolektivne identitete. KLJUČNE BESEDE: cirilica, latinica, simboli, spomin, Hrvaška

pdf icon Celoten članek | quote icon Izvozi članek | permalink icon Povezava na ta članek

, strani: 73-92

Članek preučuje, kako je ideja nacionalne države artikulirana v političnih in družbenih diskurzih. Raziskuje, kako so nacionalne skupnosti in država medsebojno pozicionirane v diskurzih, ki zadevajo nacionalne zastave. Analiza se osredotoča na primer Litve po razpadu Sovjetske zveze. Avtorica ugotavlja, kako je interakcija med državo in nacijo diskurzivno reprezentirana v političnih razpravah in razpravah navadnih državljanov o nacionalnih zastavah. Medtem ko – zanimivo – poljavne diskurze splošno lahko opišemo kot »zaklenjene«, in sicer v smislu, da se nacijo in državo misli kot povezani entiteti, je za politične akterje preplet nacije in države manj samoumeven. KLJUČNE BESEDE: nacionalni simboli, nacionalnost, državnost, Litva, analiza diskurza

pdf icon Celoten članek | quote icon Izvozi članek | permalink icon Povezava na ta članek

, , strani: 93-103

Michelle Perrot: Ženske ali Molčanja zgodovine. Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, 2016. (Ana Lorger) Lilijana Burcar: Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe. Ljubljana: Sophia, 2015. (Ana Lorger) Stanislava Chrobáková Repar: Agonija smisla: premišljevanja o civilizaciji bogatih barbarov, propadu (med)kulturnih izbir, feminističnem oplajanju – in vztrajanju. Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2015. (Renata Šribar)

pdf icon Celoten članek | quote icon Izvozi članek | permalink icon Povezava na ta članek

« Nazaj na seznam vseh številk